Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s premierko Danske, ki predseduje EU, Mette Frederiksen, govoril o evropski integraciji Ukrajine in nujnosti glasovanja o protikorupcijskem zakonu ta teden v Vrhovni radi. Hkrati pa se pojavljajo informacije, da naj bi vodja urada predsednika Ukrajine, Andrij Jermak, želel zaostriti nadzor nad protikorupcijskimi organi v državi in tistimi, ki se ne strinjajo z ukrajinskim režimom.

Predlog, da se ena izmed ulic v Podgorici poimenuje po Pavlu Bulatoviću, je sprožil ostre kritike in obsodbe. PEN center je pobudo označil za sramotno in žaljivo za žrtve zločinov in državljansko zavest Črne gore, saj naj bi Podgorica ulice poimenovala po ljudeh, ki so prinašali svobodo in kulturo, ne pa trpljenje in smrt. Poslanec Bošnjaške stranke Admir Adrović je poudaril, da takšno poimenovanje ni v duhu evropske Črne Gore in pozval Skupščino Glavnega mesta, naj predloga ne sprejme, Ministrstvo za kulturo in medije pa, naj prekliče dano soglasje. Medtem so Ivana Bojovića soglasno predlagali za izvršnega direktorja podjetja Tržnice i pijaca v Podgorici.

Kabinet črnogorskega predsednika Jakova Milatovića je ostro obsodil predlagani zakon, ki naj bi prepovedal proteste, češ da ni v skladu z evropskimi standardi. Poudarjajo, da takšen zakon ogroža temeljne državljanske pravice, kot so svoboda zbiranja in izražanja, ter oddaljuje Črno goro od članstva v Evropski uniji. Zakon, ki bi izbrisal spomin na pretekle proteste, kot so litije, protesti iz leta 2015 ter shodi delavcev, civilnih in ekoloških aktivistov, je označen kot nesprejemljiv in v nasprotju z evropsko potjo države.

Svetovna banka je Črni gori odobrila osem milijonov evrov za digitalne finančne storitve. Projekt, ki ga je razvila Banka Italije ob podpori Eurosistema, bo Črni gori omogočil sprejetje rešitve TIPS klon. S tem se bo zagotovila združljivost s panevropskimi sistemi hitrih plačil, pospešila finančna integracija države z Evropsko unijo ter uvedle hitre, skoraj takojšnje digitalne transakcije, kar bo povečalo dostopnost finančnih storitev.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je srečal z Marto Kos, članico Evropske komisije, pristojno za širitev. Razpravljala sta o nujnosti verodostojne in načelne širitvene politike Evropske unije, ki bi vsem kandidatkam zagotavljala pošteno obravnavo, proces pa bi moral temeljiti izključno na zaslugah in objektivnih kriterijih. Med srečanjem so bile omenjene tudi konference o Cipru v Ženevi in New Yorku.

Madžarski premier Viktor Orbán je v jutranji oddaji Kossuth Radia 'Jó Reggelt, Magyarország!' močno kritiziral predlagani proračun Evropske unije, češ da je njegov edini cilj vključitev Ukrajine v EU, kar bi po njegovem mnenju uničilo unijo. Primerjal je pristop Ukrajine k EU z migracijami in dejal, da je to kot 'rezanje v živo meso', kar bi lahko povzročilo izkrvavitev 'bolnika' (EU). Orbán je izrazil zaskrbljenost glede notranjih in zunanjih političnih dogodkov, ki vplivajo na Madžarsko in EU.

Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil močno nasprotovanje predlaganemu proračunu Evropske unije, ki bi po njegovem mnenju prikrito omogočil vstop Ukrajine v EU. Orbán je v pogovoru za radio Kossuth poudaril, da bi bil vstop Ukrajine v unijo nepopravljiv korak, saj je "če jo spustite noter, je ne boste dobili ven". Madžarska obravnava predlog proračuna kot "ukrajinofilnega" in zavajajočega, medtem ko Poljska, ki je prav tako deležna novega sedemletnega finančnega načrta, to ocenjuje kot veliko zmago. Razlike v stališčih med Madžarsko in Poljsko glede ocenjevanja finančnega načrta EU in podpore Ukrajini so postale očitne.

Madžarski premier Viktor Orbán je ostro kritiziral predlog proračuna Evropske unije, ki naj bi po njegovih besedah dajal prednost Ukrajini pred državljani EU, ter mu napovedal neuspeh zaradi pomanjkanja gospodarske strategije. Vstop Ukrajine v EU je primerjal z migracijami, češ da je to nepreklicno breme, ki se ga EU, ko ga enkrat sprejme, ne bo mogla znebiti. Orbán je izrazil tudi nestrinjanje s preusmeritvijo evropskih sredstev od kmetov v Kijev, kar vidi kot del nesmiselne politike Bruslja.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je ponovno poudarila, da bi Srbija lahko odprla klaster 3 v jeseni, vendar le pod pogojem, da izpolni potrebne pogoje. Kosova je ocenila napredek Srbije, čeprav podrobnosti te ocene niso bile navedene v člankih.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je 17. julija v Bruslju izjavila, da bi Ukrajina lahko že letos začela vsa pogajanja za vstop v Evropsko unijo. Poudarila je načelo, da se mora EU premakniti naprej, ko država izpolni pogoje. Istočasno so ukrajinske banke na konferenci o okrevanju Ukrajine podpisale pogodbe v vrednosti 1,7 milijarde dolarjev, kar je osrednja banka označila za rekorden dosežek pri pridobivanju sredstev za zasebni kapital.

Evropska unija je pripravila predlog proračuna za obdobje 2028–2034, ki predvideva znatno povečanje sredstev za politiko širitve in sosedstva, in sicer za približno 37 odstotkov. To pomeni, da bi Srbija in druge države kandidatke za članstvo prejele več finančne podpore, pod pogojem, da pospešijo izvajanje reform.

Emanuele Žiofre, odhajajoči veleposlanik in vodja Delegacije Evropske unije v Srbiji, je ob zaključku svojega mandata v Beogradu poudaril, da bo EU še naprej v celoti zavezana sodelovanju s Srbijo pri evrointegraciji, s katero bo "koračala rame ob rami".

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko je svojo nacionalno valuto lev po več kot stoletju uporabe zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Zgodovinski korak, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo, je prinesel pomembne spremembe za prebivalstvo in gospodarstvo. Medtem ko je bančna in plačilna infrastruktura delovala razmeroma tekoče, so se prvi dan v maloprodaji pojavile določene težave pri prilagajanju na nov sistem. Poročila s terena kažejo, da so bili številni trgovci na prehod nepripravljeni. Kupci, ki so želeli plačati v evrih, so bili pogosto primorani uporabiti leve ali pa so vračilo denarja prejeli v stari nacionalni valuti. Kljub začetnim logističnim izzivom in zmedi pri izdaji drobiža so državljani že pred koncem prejšnjega leta lahko kupili začetne komplete evrskih kovancev, da bi se lažje privadili na nove nominalne vrednosti. Evropska centralna banka je vstop države v evrsko območje pozdravila kot ključen korak h globlji integraciji Bolgarije v evropske institucije.

Članek iz češkega Dnevnika raziskuje položaj ukrajinskih beguncev na Češkem, natančneje, koliko jih dela, koliko zaslužijo in kakšen je njihov prispevek k češkemu gospodarstvu. Ta tema ostaja občutljiva, saj se ob dejstvih pojavlja veliko napačnih informacij. Vzporedno s tem pa poljski mediji poročajo o kritični potezi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi s kršitvijo simbolične norme oslabil neodvisnost protikorupcijske službe. Ta dejanje naj bi postavilo pod vprašaj nadaljnjo evropsko pot Ukrajine, ki je edino upanje za ukrajinsko družbo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo obljubil ohranitev neodvisnosti protikorupcijskih agencij in tako popustil pod pritiski prvih uličnih protestov med vojno ter redkih demonstracij. Aktivisti so namreč pozivali k novim protestom proti novi zakonodaji, za katero menijo, da slabi nadzorne organe za boj proti korupciji. Evropski voditelji so to spremembo stališča glede več kot desetletnih prizadevanj za vladavino prava obravnavali kot resno oviro za vključitev Ukrajine v Evropsko unijo.

Potrjen je bil sestanek med podpredsednikom vlade Črne gore in ministrom za zunanje zadeve Ervinom Ibrahimovićem ter državnim sekretarjem za Evropsko unijo pri španskem ministrstvu za zunanje zadeve, evropske zadeve in sodelovanje Sampedrom Markosom. Na sestanku so ocenili, da Črna gora in Španija gojita prijateljske odnose ter da so se v preteklem obdobju odprle nove perspektive za njun razvoj. Sestanek je potrdil špansko podporo evropski agendi Črne gore.

Lihtenštajn, član Evropskega gospodarskega prostora (EGP), preučuje možnosti evropske integracije, saj Islandija, prav tako članica EGP, razmišlja o vstopu v Evropsko unijo. Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je vlada Lihtenštajna ustanovila delovno skupino, da bi "povsem odprto preučila evropsko integracijo", je povedala vodja vlade. Odločitev odraža prizadevanja države, da pretehta svoj položaj v luči spreminjajočih se evropskih razmer.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je ponovil madžarsko nasprotovanje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Poudaril je, da bi takšen korak Unijo oslabil in jo potegnil v vojno. Sijarto je svoje stališče izrazil z dramatičnim sporočilom, s katerim je nagovoril svet.